Podjetnik mora pri izračunu prihodkov biti pozoren tudi na dejstvo, da se k njegovim prihodkom prištevajo tudi prihodki povezanih oseb. To bo veljalo v primerih, če gre za primere vzpostavitve sheme poslovanja (zavezanca in povezanih oseb), z namenom zavezanca, da izpolni pogoje za to da ostane v sistemu normiranca. Dohodki se sicer ne bodo seštevali, če bo zavezanec dokazal, da njegov namen ni izigravanje sistema. Svoje povezane osebe je podjetnik dolžan razkriti na posebnem obrazcu.
Kdaj gre za izigravanje sistema?
FURS navaja, da gre za takšne primere največkrat v situacijah:
ko zavezanec in povezana oseba opravljata istovrstno dejavnost – npr. zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo,
ko je zavezanec normiranec in je odvisen od povezane osebe (naročnika ali kupca), ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in se kaže tako, da normiranec večino svojih dohodkov dosega s poslovanjem s takšnim naročnikom,
odvisnost kupca (povezane osebe, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov) od dobavitelja (zavezanca, ki je normiranec), ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca ne bi imel podlage za opravljanja dejavnosti,
cene, ki jih postavlja zavezanec povezani osebi nimajo podlage v tržno primerljivih cenah,
zavezanec ne razpolaga z verodostojnimi dokazili o dobavi blaga ali izvedbe storitve povezanih oseb (z izjemo računov) – npr. pavšalno mesečno zaračunane storitve povezane osebe.
FURS v pojasnilu tudi poudarja, da je v takšnih primerih bistvena presoja vseh okoliščin in dejstev v vsakem konkretnem primeru posebej. Zavezanec je dolžan sam presoditi ali se prihodki njegovih povezanih oseb v njegovem primeru seštevajo, ali je svojo obveznost izpolnil, pa se bo presojalo v postopku davčnega nadzora.
